Vitamin A: kaj je, funkcije, dnevne potrebe in hrana
The vitamin A (imenovan tudi axeroftol ali. \ t retinola), je že dolgo časa znan po svoji bistveni vlogi na organu vida, zlasti zato, ker je potreben za vid nastajanje vidnih pigmentov mrežnice, ki omogočajo prilagoditev vida, ko se svetloba zmanjša.
Ima tudi številne druge pomembne in bistvene vloge v zvezi s tem faktor rasti ter obnavljanje sluznic in kožnih celic, ki vplivajo na odpornost telesa proti okužbam in tvorbo določenih hormonov.
Za razliko od drugih vitaminov, kot je vitamin B1, ima naše telo precej pomembne rezerve vitamin Azlasti na ravni jeter, ki ima običajno zadostne količine za pokrivanje potreb po več mesecih.
Pomen teh rezervatov pojasnjuje, da lahko na primer pride do zastrupitev vitamin A če pride do čezmernih prispevkov.
Kaj je vitamin A?
The vitamin Aje vitamin popularno znan po imenu retinola, čeprav je tudi manj znan pod imenom. \ t antixeroftálmica. Za njega je značilen vitamin, ki je topen v maščobah, kar pomeni, da je hranilo, ki se ne raztopi v vodi, ampak v maščobi.
To pomeni, da je vitamin A bistveno hranilo, ki ga je mogoče shranjevati v maščobnem tkivu našega telesa, zlasti v jetrih in maščobnem tkivu, tako da lahko presežek njegove porabe povzroči težave s toksičnostjo, saj se izloča s del našega telesa je težji.
Dejstvo je, da toksičnost vitamina A lahko povzroči spremembe na koži, kosti, vidne in teratogene motnje (nosečnost lahko povzroči malformacije ploda).
Kot bomo videli v nadaljevanju, obstajajo različne vrste vitamina A, obstajajo tudi druge molekule, znane kot karotenoidi, ki delujejo kot provitamin A, ko se preoblikujejo v jetra in črevo (najbolj bogat je β-karoten ali beta-karoten). ).
Ali veste, da obstajata dve vrsti vitamina A?
Obstajata dve vrsti vitamina A glede na njihov izvor:
- Pripravljen vitamin A: najdemo v živilih živalskega izvora in derivatih, kot so govedina, perutnina, ribe in mlečni izdelki.
- Provitamin A: najdemo ga v zelenjavi, sadju in drugih živilih ter proizvodih rastlinskega izvora.
Funkcije vitamina A. Za kaj gre?
- Pomaga pri tvorbi in vzdrževanju zob, belih tkiv, kosti, sluznice in kože.
- Prednost daje dobremu vidu, zlasti pri šibki svetlobi. Poleg tega proizvaja pigmente v mrežnici očesa.
- Intervenira in sodeluje v reprodukcijskih procesih.
- Sodelujte v naravni odpornosti našega telesa.
- V nosečnosti daje prednost zarodku, ki se normalno razvija.
- Priporočljivo med dojenjem.
Priporočene dnevne količine vitamina A
Starost | Moški (ur / dan) | Ženske (ug / dan) | |
0-12 mesecev | 350 | 350 | |
1-6 let | 400 | 400 | |
7-10 let | 500 | 500 | |
+ 11 let | 600 | 600 | |
+ 15 let | 700 | 700 | |
Nosečnost | 700 | ||
Dojenje | 950 |
Najboljši način za doseganje priporočenih dnevnih potreb vitamina A je uživanje popolne in raznolike prehrane, bogate s sadjem, zelenjavo, stročnicami, celimi zrni, mesom in ribami.
Pomembno je vedeti, da je količina vsakega vitamina, kot pri vitaminu A, ki ga potrebuje vsaka oseba, odvisna od starosti in spola, pa tudi od drugih dejavnikov, kot so nosečnost, dojenje ali zdravstveno stanje posameznika.
Posledice pomanjkanja vitamina A
Čeprav primanjkljaja vitamin A Težko ga je proizvajati, ker jo najdemo v veliki raznolikosti živil, možno je, da se pojavi.
Kadar je pomanjkanje vitamina A blag ali marginalen, lahko oseba trpi zaradi oslabitve imunskega sistema, kar bo privedlo do večje dovzetnosti za okužbe, zlasti v epitelijih dihalnih poti, ali do težav s kožo.
Kadar je pomanjkljivost resnejša, lahko oseba opazi izgubo vida, ko se v očeh pojavijo različne fizične spremembe, zlasti v primerih tako prižgane kot nočne svetlobe. Če se pomanjkljivost ohrani, lahko sčasoma povzroči slepoto.
Zato je najboljši način za zagotavljanje vitamina A našem telesu sprejemanje uravnotežene in popolne prehrane, vendar brez pretiranega prehranjevanja, saj lahko presežek povzroči hipervitaminozo, vodo ali kronično zastrupitev.
Hranilni viri vitamina A
Živila, bogata z vitaminom A ali retinolom
Hrana | Vsebnost vitamina A |
Olje iz jeter iz jeter | 900.000 |
Jagnjeta jetra | 19.900 |
Olje iz jeter trske | 18.000 |
Margarina | 800 |
Maslo | 985 |
Sir iz cheddarja | 363 |
Jajca | 190 |
Svinjska ledvica | 160 |
Mleko | 56 |
Skuša | 45 |
Strah | 10 |
Sardine | 7 |
Poleg zgoraj naštetih živil lahko najdemo tudi vitamin A v sadju, kot so marelice, mango, melona in breskev, ali v zelenjavi, kot je buča. Tudi v stročnicah, kot je grah.
Živila, bogata z β-karotenom
Poudarjajo predvsem živila, kot je zelena zelenjava. Vključujejo tudi korenje, špinačo, zelje, sladki krompir, solato in brokoli.
Hrana | Vsebnost β-karotena |
Špinača | 690 ppm |
Korenček | 673 ppm |
Ječmen | 659 ppm |
Vodna kreša | 560 ppm |
Spirulina | 478 ppm |
Drobnjak | 475 ppm |
Pepper | 465 ppm |
Pesa | 438 ppm |
Peanut | 360 ppm |
Peršin | 267 ppm |
Fižol | 245 ppm |
Endive, escarole | 241 ppm |